Pogled iz kabine
Višina kabine — s tovornjakarji se gledate iz oči v oči, tramvajskim voznikom pa gledate na plešo — je resnično impresivna. Na ulicah, po katerih se vsak dan vozite z osebnim avtom, nenadoma vidite, kaj je za ograjo in protihrupno steno.
Morda počasneje, a z več doživetji na poti
Veliko vozilo ne sme voziti tako hitro kot kombi avtodom ali avtodom do 3,5 t (čeprav omejevalnika hitrosti na krovu dejansko ni, torej… :‑)).
A v vseh kategorijah velja: pustolovščina se začne v trenutku, ko se kolesa na parceli premaknejo. Če na morje prispemo nekaj ur pozneje, to večinoma pomeni le, da smo dlje sedeli ob zajtrku.
Naš prijatelj Radim se do Hrvaške včasih vozi 4 dni, včasih 10 — in pri nas je enako. Na poti čakajo neverjetna doživetja, romantični kotički, odlična hrana, osupljivi razgledi. Škoda bi bilo vse to izpustiti samo zaradi vročine in po nepotrebnem slane vode :‑)
Notri kot doma
Velik avtodom najbolj cenite ne zunaj na ležalniku pod tendo, ampak notri. Klimatska naprava v vročini ali talno ogrevanje v mrazu, smešno veliko prostora in predvsem tišina ter zenovski mir kot doma… čeprav je ta mir običajno še veliko večji :‑)
Za koliko ljudi je?
MADHOUSE ima 5 sedežev za vožnjo in dve postelji s sistemom ISOFIX. A eno pomembno pravilo, ki ga s prijatelji pogosto ponavljamo, bi bilo treba z zlatimi črkami vklesati v kamen.
Nastalo je pred leti na strojnem sejmu v Brnu, ko sta dve mladi dekleti vprašali lastnika linerja, parkiranega poleg našega:
„Jirka, za koliko ljudi pa je to veliko vozilo?“
Brez oklevanja je odgovoril:
„Za enega!“
Jirka je odličen človek — uspešen in nenavadno moder. Tam je bil s Concorde Centurion: dve osi, 18 t, garaža za avto, podvozje MB Actros. Rekel je „Za enega.“ Zapomnite si to.
(Poleg tega Jirka zdaj prehaja na večje vozilo, ker je to edina logična pot naprej — če na cesti veljajo kakšne omejitve, vedno veljajo le za manjše posadke…)
Poklon voznikom s prikolico
Poseben poklon si zaslužijo vozniki s počitniško prikolico. Absurdna dolžina, težavno manevriranje, običajno premalo moči. Vode je navadno malo ali pa je za na pot sploh ni — zaradi omejitev teže. In ko pokliče narava, morate iz kabine VEN — ko dežuje, z dežnikom. V našem vozilu greste suhih nog mimo hladilnika.
To so pravi zanesenjaki. In zaslužijo si občudovanje.
Liner z medosno razdaljo približno 5,5 m se lahko po potrebi obrne na podeželski cesti in nihče ne trobi. (Če kdo vendarle trobi, je to edino, kar lahko v svojem brezupnem položaju stori :‑))
Tako ali tako je vseeno, ali smo v velikem ali majhnem vozilu, peš, spimo v strešnem šotoru, pod zvezdami ali na podrtih sedežih v avtu — smo zunaj, zbiramo trenutke in nič drugega ni pomembno.
Zadnjič je ob jezeru v Nemčiji poleg nas parkiral možakar z Dunaja s starim spačkom (Citroën 2CV). Izvlekel je voznikov sedež, ga postavil na travo ob avtu, v kuhalniku moka na špiritnem gorilniku skuhal kavo in gledal točno isto jezero — in njegova sreča ni bila nič manjša od naše z espressom iz porcelana. Morda celo večja…
Navigacija za velika vozila
Za navigacijo uporabljamo sisteme, narejene posebej za velika vozila. Vgrajeni sistem Alpine je le za zanesenjake, zato na 13" iPadu Pro, nameščenem na armaturni plošči, poganjamo Sygic Truck.
Sygic pazi na svetle višine mostov, omejitve teže itd. — z različno zanesljivostjo… (Včasih je obvoz nepotreben, ker se navigacija, čeprav je vozilo v sistemu nastavljeno kot avtodom, obnaša, kot da smo 40-tonski tovornjak.)
Prikaz prometa v realnem času v Sygicu (plačljiv dodatek s praktično ničelno kakovostjo) je tako okoren, da nam v ozadju običajno vzporedno teče še „standardna“ navigacija — Google, Apple ali kaj drugega…